<TEI> <teiHeader> <fileDesc> <titleStmt> <title type="main">Rätoromanische Chrestomathie</title> <author> <persName> <surname>Decurtins</surname> <forename>Caspar</forename> </persName> </author> </titleStmt> <editionStmt> <edition>Digitalisierte Ausgabe</edition> </editionStmt> <extent> <measure type="pages">1</measure> </extent> <publicationStmt> <pubPlace>Köln</pubPlace> <publisher> <orgName>Sprachliche Informationsverarbeitung, Universität zu Köln</orgName> <email>buero@spinfo.uni-koeln.de</email> <address> <addrLine>Albertus-Magnus-Platz</addrLine> <addrLine>50923 Köln</addrLine> </address> </publisher> <availability> <licence target="http://creativecommons.org/licenses/by-nc/3.0/de/"> <p>Distributed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial 3.0 Unported License.</p> </licence> </availability> </publicationStmt> <sourceDesc> <bibl>Decurtins, Caspar: Rätoromanische Chrestomathie</bibl> <biblFull> <titleStmt> <title level="m" type="main">Rätoromanische Chrestomathie</title> <author> <persName> <surname>Decurtins</surname> <forename>Caspar</forename> </persName> </author> </titleStmt> <editionStmt> <edition n="1"/> </editionStmt> <extent> <measure type="pages">7260</measure> </extent> <publicationStmt> <pubPlace>Erlangen</pubPlace> <publisher> <name>Vollmöller, Karl</name> </publisher> </publicationStmt> </biblFull> <msDesc> <msIdentifier> <repository>Digizeitschriften.de</repository> </msIdentifier> <physDesc> <typeDesc> <p>Chrestomatie</p> </typeDesc> </physDesc> </msDesc> </sourceDesc> </fileDesc> <encodingDesc> <p>Dieses Werk wurde in XML/TEI P5 kodiert.</p> </encodingDesc> <profileDesc> <langUsage> <language>Rhaeto Romanic</language> </langUsage> <textClass></textClass> </profileDesc> </teiHeader> <text> <body> Il Biviano 417 <lb/>
Sainza bler darvir la bocca <lb/>
Gió 'l sunéva cúelps a morte. <lb/>
Mai naghev' el sia agiüt <lb/>
[p. 85] Als pü débels specialmaint <lb/>
Schi giüdéva cun ün büt. <lb/>
Esperienza ho fatg pür degna <lb/>
L' om „Allegro“ d' Angiadegna. <lb/>
* * * <lb/>
Era quist ün sunadúr, <lb/>
Sia strumaint ün clarinét; <lb/>
Hop, hop, hop — polka e galopp, <lb/>
Ballarignas da Cazet <lb/>
Ragurdais al taimp d' allúr? <lb/>
Scu sunéder 'dogna cregn, <lb/>
Füss schio statg ün om bìtg savi <lb/>
Schi bavìa al vess päc vegn. <lb/>
Na! vair lev' el da la zagna <lb/>
Spert al fond e túerna plagna. <lb/>
L' om „Allegro“ era rivè <lb/>
A Sumbaiva all' ustaréa, <lb/>
Schluc a schluc — gluc, gluc, gluc <lb/>
Piéva al schler dalung la véa <lb/>
Schoppa appagna el veá svüdè. <lb/>
Ma bitg päc as ingannais <lb/>
Schi 'l cradessas giò bel stúern, <lb/>
Fors' allégher, ma bitg tais; <lb/>
[p. 86] Ma sia gula la brüschéva, <lb/>
El da béver cumandéva. <lb/>
Ma ci so cur ci quel smetta <lb/>
Painsa giuvna donna ustìera; <lb/>
Singulèr — oz capitér <lb/>
Ci, essend als sìas a fiera, <lb/>
As cattéva tot suletta. <lb/>
Ella 'veva gió purtè <lb/>
Al sunéder bléras coppas <lb/>
Ci dalung el veá svüdè. <lb/>
Ossa painsa donna ustiera: <lb/>
Dom bitg plö, lè bitg manìera. <lb/>
Romanische Forschungen XXXV. <lb/>
„Portam sö anc üna coppa, <lb/>
Ma da quel ci ho 'l vair sugn, <lb/>
Dalla bott — ci ho per mott“: … <lb/>
„Viva als tals ci' l bevan bugn.“ <lb/>
„Viva, viva, viv' la schoppa, <lb/>
Al vegn bugn, bugn sanc al fo, <lb/>
Al bugn sanc fo ster allégher, <lb/>
L' om allégher cantér sto. <lb/>
No da béver bugn e bler, <lb/>
Dei parcé to' m fest spicér?“ <lb/>
[p. 87] Sö sunéder suna sö; <lb/>
Sö sunéder sö dal bugn, <lb/>
Söl dal bugn — sö dal bugn, <lb/>
Sö sunéder sö dal bugn, <lb/>
„Sö sunéder suna sö, <lb/>
Schi nu 'l suna sö dal bugn, <lb/>
Gió la testa al sunéder <lb/>
Schi nu 'l beva er dal bugn; <lb/>
Sö per testa ün cigrugn, <lb/>
Al sunéder ün cigrugn.“ <lb/>
„Vais avonda, óssa dé fé, <lb/>
I nu vüigl ci 's feccia mel, <lb/>
Lais ci 's fatg — caffé cun latg? <lb/>
Miglier lè ci 'n nov buchél, <lb/>
Sche! dé pôsta oz a me.“ <lb/>
Ma 'l sunéder guärd' an ciel; <lb/>
Ün pansièr dal tot poetic <lb/>
'L 'al traspira or sot al pìel; <lb/>
Cunzentrè da quista flama <lb/>
Cun bler pathos el declama: <lb/>
„Baiva, Baiva, tö ist 'na stella, <lb/>
Al ti nom tö fest unúr; <lb/>
[p. 88] Ist al nom — ist er al pom, <lb/>
Ist 'na rotscha ammiradúrs <lb/>
Dals tis schlers ci enn' plaign Sassella. <lb/>
O bugn vegn tö ist 'na perla <lb/>
Ci' m elévest vers l' Olimp, <lb/>
27 </body> </text></TEI>
