<TEI> <teiHeader> <fileDesc> <titleStmt> <title type="main">Rätoromanische Chrestomathie</title> <author> <persName> <surname>Decurtins</surname> <forename>Caspar</forename> </persName> </author> </titleStmt> <editionStmt> <edition>Digitalisierte Ausgabe</edition> </editionStmt> <extent> <measure type="pages">1</measure> </extent> <publicationStmt> <pubPlace>Köln</pubPlace> <publisher> <orgName>Sprachliche Informationsverarbeitung, Universität zu Köln</orgName> <email>buero@spinfo.uni-koeln.de</email> <address> <addrLine>Albertus-Magnus-Platz</addrLine> <addrLine>50923 Köln</addrLine> </address> </publisher> <availability> <licence target="http://creativecommons.org/licenses/by-nc/3.0/de/"> <p>Distributed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial 3.0 Unported License.</p> </licence> </availability> </publicationStmt> <sourceDesc> <bibl>Decurtins, Caspar: Rätoromanische Chrestomathie</bibl> <biblFull> <titleStmt> <title level="m" type="main">Rätoromanische Chrestomathie</title> <author> <persName> <surname>Decurtins</surname> <forename>Caspar</forename> </persName> </author> </titleStmt> <editionStmt> <edition n="1"/> </editionStmt> <extent> <measure type="pages">7260</measure> </extent> <publicationStmt> <pubPlace>Erlangen</pubPlace> <publisher> <name>Vollmöller, Karl</name> </publisher> </publicationStmt> </biblFull> <msDesc> <msIdentifier> <repository>Digizeitschriften.de</repository> </msIdentifier> <physDesc> <typeDesc> <p>Chrestomatie</p> </typeDesc> </physDesc> </msDesc> </sourceDesc> </fileDesc> <encodingDesc> <p>Dieses Werk wurde in XML/TEI P5 kodiert.</p> </encodingDesc> <profileDesc> <langUsage> <language>Rhaeto Romanic</language> </langUsage> <textClass></textClass> </profileDesc> </teiHeader> <text> <body> 684 Placi a Spescha <lb/>
[p. 95] In vokal ræsta shi ditg vokal, tok æl prend bok' in auter <lb/>
vokal tier, pær far kun læz ina selba: e quæi momen, k' æl prend' in auter <lb/>
vokal, ed en konpagnia de quæl fa ina selba, she devent' æl in konsonant. <lb/>
Gl æi subtiladats, iou gœ a, mo tales, k' in sefigæss responsabels, <lb/>
5 sh' in dæss bòk avis ded ællas. Sin mintga midada sto ins dar sæia enzenna, <lb/>
… e sin quælla tgæin ina deins? Quælla de la Svokalaziun; il vokal <lb/>
semùda ent in konsonant, e pær konssequenzia sesvokal' æl. Quæst' enzenna <lb/>
vegn nodada ashia — , —. <lb/>
Svokalaziun d' igl: a — au — ai — aù; <lb/>
10 d' igl: o — ou — oŭ — oi; d' igl: ò — òu — òù — òi <lb/>
d' igl: u — ua — uo — uò — uu — ue — uæ — uœ — uù <lb/>
— ui; <lb/>
d' igl: æ — æu — æù — æŭ — ne: à — àu — àà — ài; <lb/>
d' igl: œ — œu — œù — œi — ne: òu — òù — òi —; <lb/>
15 d' igl: e — eu eù — ei; <lb/>
d' igl: ù — ùa — ùò — ùó — ùu — ùò — ùe — ùù — ùi; <lb/>
d' igl: i — ia — io — iò — iu — ie — ià — iò — iù — ii. <lb/>
De meia savida, æn quællas las posseïveles konbinaziuns d' ils svokalants <lb/>
… kun lur vokals suondonts. <lb/>
20 Gl' æi shon sisura detg, ke skadin plaid, ne selba hagi siu akzent, <lb/>
quæi vol dir: ina cærta fikzaziun de tardæzia, ne longæzia, il qual dat <lb/>
enzenna, k' in dei prolongar quælla selba pli ditg, k' in autra; de tardæzia <lb/>
æi quælla selba akzentale grad sko sh' ælla fóss dobla. [p. 96] Quæl enzenna <lb/>
lein nus nomnar: l' enzenna de l' Akzentaziun, ed æi ashia — —; ælla <lb/>
25 vegn mæssa sòt la selba akzentale. <lb/>
Suenter las konbinaziuns, e distinkziuns d' ils vokals duæssen las <lb/>
konbinaziuns, e distinkziuns d' ils konsonants suondar; mo quællas æn, a <lb/>
meia pareta, ton numerusas, k' ællas selaien strush mæter kou. Lein pia <lb/>
spergnar ællas sin in autra okasiun? Na, ællas deien suondar, mo quæi <lb/>
30 quortamein. <lb/>
a) Selbaziun. <lb/>
Selbar vol dir nuot auter, ka konponer las selbas — — mæter enzemen <lb/>
… ællas — — pronunziar — — — dir or ællas. <lb/>
Ton ina sko l' autr' akziun depende ton de gl intelætg, sko d' igl <lb/>
35 akt — mo gl enprim d' igl intelætg, e per lu d' igl akt. <lb/>
Tót quæi, ke vegn præsentau a gl intelætg deriva de la sensualadat. <lb/>
kon pli ka la præsentaziun æi agl intelætg klara, e mæssa entelgeivlamein <lb/>
enten la memoria, ton pli, sh' æi vegn bóka reteniu d' ils instruments, ne <lb/>
de l' akuratæzia eksekutiva, korrespondenta vegn æl ad æsser a sæia sensualadat. <lb/>
40 … Nus lein kalar de rashunar, e vegnir si' l fatg sæz. </body> </text></TEI>
